|
|
|
|
литовский словарь / aklinėti | | aklinė́ti (aklinė́ja, aklinė́jo) — двигаться [ходить] ощупью [вслепую]
/ru/ ходить ощупью (слепой)
склонение/спряжение словаглагол
indicative. |
---|
| present | past | past frequentative | future |
---|
1p.sg. | aklinėju | aklinėjau | aklinėdavau | aklinėsiu |
---|
2p.sg. | aklinėji | aklinėjai | aklinėdavai | aklinėsi |
---|
3p.sg. | aklinėja | aklinėjo | aklinėdavo | aklinės |
---|
1p.pl. | aklinėjam, aklinėjame | aklinėjom, aklinėjome | aklinėdavome, aklinėdavom | aklinėsim, aklinėsime |
---|
2p.pl. | aklinėjate, aklinėjat | aklinėjot, aklinėjote | aklinėdavote, aklinėdavot | aklinėsit, aklinėsite |
---|
3p.pl. | aklinėja | aklinėjo | aklinėdavo | aklinės |
---|
subjunctive. |
---|
| sg. | pl. |
---|
1p. | aklinėčiau | aklinėtumėme, aklinėtume, aklinėtumėm |
---|
2p. | aklinėtumei, aklinėtum | aklinėtumėt, aklinėtumėte |
---|
3p. | aklinėtų | aklinėtų |
---|
imperative. |
---|
| sg. | pl. |
---|
1p. | | aklinėkim, aklinėkime |
---|
2p. | aklinėk, aklinėki | aklinėkite, aklinėkit |
---|
3p. | teaklinėjie, teaklinėja | teaklinėja, teaklinėjie |
---|
|