/ru/
распространяться; рассеиваться; расходиться
/de/
sich verbreiten
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | sklindu | sklidau | sklisdavau | sklisiu |
| 2p.sg. | sklindi | sklidai | sklisdavai | sklisi |
| 3p.sg. | sklinda | sklido | sklisdavo | sklis |
| 1p.pl. | sklindame, sklindam | sklidome, sklidom | sklisdavom, sklisdavome | sklisim, sklisime |
| 2p.pl. | sklindat, sklindate | sklidot, sklidote | sklisdavote, sklisdavot | sklisite, sklisit |
| 3p.pl. | sklinda | sklido | sklisdavo | sklis |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | sklisčiau | sklistumėme, sklistume, sklistumėm |
| 2p. | sklistumei, sklistum | sklistumėte, sklistumėt |
| 3p. | sklistų | sklistų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | skliskim, skliskime | |
| 2p. | skliski, sklisk | skliskite, skliskit |
| 3p. | tesklinda, tesklindie | tesklinda, tesklindie |