/ru/
ослеплять; идти ощупью
/en/
1. blind; dazzle; 2. grope/feel one's way, grope along
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | žlibinu | žlibinau | žlibindavau | žlibinsiu |
| 2p.sg. | žlibini | žlibinai | žlibindavai | žlibinsi |
| 3p.sg. | žlibina | žlibino | žlibindavo | žlibins |
| 1p.pl. | žlibinam, žlibiname | žlibinom, žlibinome | žlibindavom, žlibindavome | žlibinsim, žlibinsime |
| 2p.pl. | žlibinate, žlibinat | žlibinote, žlibinot | žlibindavot, žlibindavote | žlibinsit, žlibinsite |
| 3p.pl. | žlibina | žlibino | žlibindavo | žlibins |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | žlibinčiau | žlibintume, žlibintumėme, žlibintumėm |
| 2p. | žlibintumei, žlibintum | žlibintumėte, žlibintumėt |
| 3p. | žlibintų | žlibintų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | žlibinkim, žlibinkime | |
| 2p. | žlibink, žlibinki | žlibinkite, žlibinkit |
| 3p. | težlibinie, težlibina | težlibinie, težlibina |