/ru/
трещать; хлопать; бить; палить; стрелять
/en/
žr. pyškėti
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | pyškinu | pyškinau | pyškindavau | pyškinsiu |
| 2p.sg. | pyškini | pyškinai | pyškindavai | pyškinsi |
| 3p.sg. | pyškina | pyškino | pyškindavo | pyškins |
| 1p.pl. | pyškiname, pyškinam | pyškinom, pyškinome | pyškindavome, pyškindavom | pyškinsime, pyškinsim |
| 2p.pl. | pyškinate, pyškinat | pyškinot, pyškinote | pyškindavote, pyškindavot | pyškinsit, pyškinsite |
| 3p.pl. | pyškina | pyškino | pyškindavo | pyškins |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | pyškinčiau | pyškintume, pyškintumėm, pyškintumėme |
| 2p. | pyškintum, pyškintumei | pyškintumėt, pyškintumėte |
| 3p. | pyškintų | pyškintų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | pyškinkim, pyškinkime | |
| 2p. | pyškink, pyškinki | pyškinkite, pyškinkit |
| 3p. | tepyškinie, tepyškina | tepyškina, tepyškinie |