|
|
|
|
литовский словарь / perteikinėti | | pérteikinėti (pérteikinėja, pérteikinėjo) džn. — передавать/передать;
склонение/спряжение словаглагол
indicative. |
---|
| present | past | past frequentative | future |
---|
1p.sg. | perteikinėju | perteikinėjau | perteikinėdavau | perteikinėsiu |
---|
2p.sg. | perteikinėji | perteikinėjai | perteikinėdavai | perteikinėsi |
---|
3p.sg. | perteikinėja | perteikinėjo | perteikinėdavo | perteikinės |
---|
1p.pl. | perteikinėjam, perteikinėjame | perteikinėjom, perteikinėjome | perteikinėdavom, perteikinėdavome | perteikinėsime, perteikinėsim |
---|
2p.pl. | perteikinėjate, perteikinėjat | perteikinėjote, perteikinėjot | perteikinėdavote, perteikinėdavot | perteikinėsit, perteikinėsite |
---|
3p.pl. | perteikinėja | perteikinėjo | perteikinėdavo | perteikinės |
---|
subjunctive. |
---|
| sg. | pl. |
---|
1p. | perteikinėčiau | perteikinėtumėm, perteikinėtume, perteikinėtumėme |
---|
2p. | perteikinėtum, perteikinėtumei | perteikinėtumėt, perteikinėtumėte |
---|
3p. | perteikinėtų | perteikinėtų |
---|
imperative. |
---|
| sg. | pl. |
---|
1p. | | perteikinėkim, perteikinėkime |
---|
2p. | perteikinėki, perteikinėk | perteikinėkit, perteikinėkite |
---|
3p. | teperteikinėja, teperteikinėjie | teperteikinėja, teperteikinėjie |
---|
|