/ru/
взрывать; разрывать
/en/
split, cleave; blow to pieces
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | plaišinu | plaišinau | plaišindavau | plaišinsiu |
| 2p.sg. | plaišini | plaišinai | plaišindavai | plaišinsi |
| 3p.sg. | plaišina | plaišino | plaišindavo | plaišins |
| 1p.pl. | plaišinam, plaišiname | plaišinome, plaišinom | plaišindavome, plaišindavom | plaišinsim, plaišinsime |
| 2p.pl. | plaišinate, plaišinat | plaišinote, plaišinot | plaišindavot, plaišindavote | plaišinsit, plaišinsite |
| 3p.pl. | plaišina | plaišino | plaišindavo | plaišins |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | plaišinčiau | plaišintumėm, plaišintumėme, plaišintume |
| 2p. | plaišintumei, plaišintum | plaišintumėt, plaišintumėte |
| 3p. | plaišintų | plaišintų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | plaišinkim, plaišinkime | |
| 2p. | plaišink, plaišinki | plaišinkite, plaišinkit |
| 3p. | teplaišinie, teplaišina | teplaišinie, teplaišina |