/ru/
расставлять, растопыривать (ноги); садиться верхом
/en/
1. (kojas) spread (one's legs) wide ; 2. (žengti) stride
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | žergiu | žergiau | žergdavau | žergsiu |
| 2p.sg. | žergi | žergei | žergdavai | žergsi |
| 3p.sg. | žergia | žergė | žergdavo | žergs |
| 1p.pl. | žergiame, žergiam | žergėme, žergėm | žergdavome, žergdavom | žergsime, žergsim |
| 2p.pl. | žergiat, žergiate | žergėt, žergėte | žergdavot, žergdavote | žergsit, žergsite |
| 3p.pl. | žergia | žergė | žergdavo | žergs |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | žergčiau | žergtume, žergtumėme, žergtumėm |
| 2p. | žergtumei, žergtum | žergtumėte, žergtumėt |
| 3p. | žergtų | žergtų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | žerkim, žerkime | |
| 2p. | žerki, žerk | žerkite, žerkit |
| 3p. | težergia, težergie | težergia, težergie |