/ru/
замарать, запачкать сажей
/en/
soot , smut
склонение/спряжение слова
глагол| indicative. | ||||
|---|---|---|---|---|
| present | past | past frequentative | future | |
| 1p.sg. | supaišinu | supaišinau | supaišindavau | supaišinsiu |
| 2p.sg. | supaišini | supaišinai | supaišindavai | supaišinsi |
| 3p.sg. | supaišina | supaišino | supaišindavo | supaišins |
| 1p.pl. | supaišinam, supaišiname | supaišinome, supaišinom | supaišindavome, supaišindavom | supaišinsim, supaišinsime |
| 2p.pl. | supaišinate, supaišinat | supaišinote, supaišinot | supaišindavot, supaišindavote | supaišinsite, supaišinsit |
| 3p.pl. | supaišina | supaišino | supaišindavo | supaišins |
| subjunctive. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | supaišinčiau | supaišintume, supaišintumėme, supaišintumėm |
| 2p. | supaišintum, supaišintumei | supaišintumėt, supaišintumėte |
| 3p. | supaišintų | supaišintų |
| imperative. | ||
|---|---|---|
| sg. | pl. | |
| 1p. | supaišinkime, supaišinkim | |
| 2p. | supaišinki, supaišink | supaišinkit, supaišinkite |
| 3p. | tesupaišina, tesupaišinie | tesupaišina, tesupaišinie |